-
1 blame
[bleim] 1. verb1) (to consider someone or something responsible for something bad: I blame the wet road for the accident.) kriviti2) (to find fault with (a person): I don't blame you for wanting to leave.) očitati2. noun(the responsibility (for something bad): He takes the blame for everything that goes wrong.) odgovornost* * *I [bleim]transitive verb( for) grajati, oštevati; za odgovornega smatratiwho is to blame? — čigava krivda je?colloquially they blamed it on us — smatrali so nas za kriveslang blame me if — naj me vrag vzame, čeII [bleim]noungraja, ukor; krivda, odgovornostto lay ( —ali put, throw) the blame on s.o. ( —ali at s.o.'s door) — dolžiti koga, zvračati krivdo na kogato take the blame on o.s. — prevzeti krivdo naseto shift the blame on s.o. — (z)valiti krivdo na koga -
2 fault
[fo:lt] 1. noun1) (a mistake; something for which one is to blame: The accident was your fault.) napaka2) (an imperfection; something wrong: There is a fault in this machine; a fault in his character.) hiba3) (a crack in the rock surface of the earth: faults in the earth's crust.) prelomnica2. verb(to find fault with: I couldn't fault him / his piano-playing.) očitati- faultlessly
- faulty
- at fault
- find fault with
- to a fault* * *I [fɔ:lt]nounnapaka, hiba, pomanjkljaj, pomota; krivda; geology prelomnica; hunting zguba sledi; electrical zguba električnega toka, slaba izolacija; technical motnja, defektto be at fault — zgubiti sled; biti v zadregi; motiti seto find fault with s.o. — grajati koga, očitati komu kajto a fault — več kakor je prav, pretiranogeology fault plane — dislokacijacommerce with all faults — na kupčev rizikoII [fɔ:lt]transitive verb & intransitive verbgeology dislocirati (se); grajati; hunting zgubiti sled; sport slabo odbiti žogo -
3 mean
[mi:n] I adjective1) (not generous (with money etc): He's very mean (with his money / over pay).) skop2) (likely or intending to cause harm or annoyance: It is mean to tell lies.) grd3) ((especially American) bad-tempered, vicious or cruel: a mean mood.) popadljiv4) ((of a house etc) of poor quality; humble: a mean dwelling.) reven•- meanly- meanness
- meanie II 1. adjective1) ((of a statistic) having the middle position between two points, quantities etc: the mean value on a graph.) srednji2) (average: the mean annual rainfall.) povprečen2. noun(something that is midway between two opposite ends or extremes: Three is the mean of the series one to five.) sredinaIII 1. past tense, past participle - meant; verb1) (to (intend to) express, show or indicate: `Vacation' means `holiday'; What do you mean by (saying/doing) that?) pomeniti2) (to intend: I meant to go to the exhibition but forgot; For whom was that letter meant?; He means (= is determined) to be a rich man some day.) nameravati•- meaning2. adjective((of a look, glance etc) showing a certain feeling or giving a certain message: The teacher gave the boy a meaning look when he arrived late.) pomenljiv- meaningless
- be meant to
- mean well* * *I [mi:n]adjectivenizek, navaden, manjvreden (stan, rod); boren, reven, oguljen, odrgnjen, umazan; nepomemben; prostaški, nizkoten, podel; skop, stiskaški; American colloquially popadljiv, hudoben (konj); American colloquially bolehenno mean foe — sovražnik, ki ni za podcenjevanjeno mean scholar — pametna glava. pomemben učenjakAmerican mean white — siromašen belec na jugu ZDAAmerican to feel mean over — sramovati se česaII [mi:n]adjectivesrednji, povprečenIII [mi:n]nounsredina; povprečje, povprečnost; (plural z glagolom v singular) sredstvo, način; plural premoženjeto be a means of — bitt česa kriv, biti povod za kajby all (manner of) means — vsekakor, na vsak način, za vsako cenoBritish English means test — preveritev premoženjskih razmer delavca, ki prejema socialno podporoIV [mi:n]1.transitive verbnameravati, imeti vmislih, kaniti, hoteti; (zlasti pasiv) nameniti ( for za); meniti, misliti; pomeniti;2.intransitive verbpomeniti (to komu)to mean mischief — imeti zlobne namene, imeti kaj za bregomto mean well (ill) by ( —ali to) s.o. — dobro (slabo) komu želeti, biti komu (ne)naklonjenwhat do you mean by it? — kaj hočeš s tem reči?, kaj naj to pomeni?to mean little to s o. — komu malo pomenitiI mean you to go — želim, da greš
См. также в других словарях:
nèkrív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki ni kriv (česa): nekriv obdolženec; biti nekriv; sam.: imeli so ga za nekrivega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòkrív — a o prid. (ȍ ȋ ȍ í) v povedni rabi ki je skupaj s kom kriv česa: biti sokriv prometne nesreče; tudi on je sokriv za neuspeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòkrívec — vca m (ȍ ȋ) kdor je skupaj s kom kriv česa: iskati, kaznovati sokrivce; sokrivci pretepa / sokrivec umora ♦ jur. sokrivec kaznivega dejanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spoznáti — znám dov. (á ȃ) 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do a) poznavanja česa: spoznati delovanje organa, telesa; spoznati lastnosti snovi b) védenja: spoznati resnico, zmoto; spoznal je, kaj pomeni njeno molčanje / ob tem delu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têžek — in težák têžka o tudi ó prid., téžji (é ȃ é) 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel // z izrazom količine izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
číst — a o stil. ó prid., čistéjši (ȋ ȋ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapísati — in zapisáti píšem dov., zapíšite (í á í) 1. s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: kdo je prvi zapisal to besedo; zapisati izjavo, misli koga; zapisati podatke v beležnico; vse si je skrbno, sproti zapisal / zapisal je dosti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokázati — tudi dokazáti kážem dov. (á á á) 1. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi: dokazati svoj alibi; na sodišču je dokazal svojo nedolžnost; dokažem ti resnico; dokazali so, da to bolezen povzročajo virusi; s pričami je dokazal, da ni kriv;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokazováti — újem nedov. (á ȗ) 1. utemeljevati, podpirati kako trditev z dokazi: dokazoval je svojo nedolžnost; dokazoval je, da ni kriv; z uradnim spričevalom dokazovati; prepričevalno dokazovati 2. biti zunanji izraz, znamenje česa: povečan obisk dokazuje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáma — e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
